Grazie, ciao!

2.07.2007

“Pa pi**a, a misliš ti še kdaj kaj napisat?” me je z mailom naskočil eden tistih petih bralcev tega bloga danes zjutraj. Sem le utrujeno pogledal tekst in si rekel: “bom že odpisal”.
Naj najprej torej pojasnim tale maratonski izostanek. Tam nekje pred dvema tednoma se je začelo peklensko obdobje, sestavljeno iz preobilice družabnosti. Na videz čisto ljubek seznam zabav se je zlil v en sam velik paket pomanjkanja spanja in primerno splošno nerazpoloženost. O, gospod Srečen, ste malo zaspančkani? – Ja, na fantovščini sem ga biksal. / O, gospod Srečen, a danes pa že praznujete rojstni dan od mulca? – Ja, seveda, se bomo že pozneje naspali. /I, spet vi, gospod Srečen, kaj ste pa danes tako čedni? – Ah, na poroko grem. / O, gospod Sre … Tečen, kaj ste pa danes tako rjavi? – Ah, vstal sem sredi noči, se peljal na Pag po mulca, bil dve urci na soncu in se odpeljal nazaj. / O, gospod Tečen, a danes ste pa spet praznovali s tamalim? – Ja. / Oprostite, gospod Tečen, ampak a niste hodili tako opicanjeni po svetu že pred enim tednom? – Sem, ampak danes grem še na eno poroko in svatje so čisto drugi, pa sem kar enako lep.
Naj skrajšam: v desetih dneh se je spalo veliko premalo, Lubica pa je medtem še veeeliko intenzivneje od mene delala, tako da sta “podaljšani vikend” pričakali dve ožeti cunji. In potem sva spokala in smo šli. Sredi noči, seveda, smo z avtom, naloženim do vrha in še čez (s trugo na strehi) odbremzali na Gardo. Zelo malo smo čofotali, malce več poleževali v udobnem vigvamu, midva sva poskušala teči in kolesariti, mali pa je treniral jezike. Z mulci švabskega porekla v kampu je lepo tolkel po slovensko in si pomagal z globalnimi izrazi (“uuu, auto!”), v štacunah pa se je hitro navzel lokalnih šeg in se poslavljal z “Grazie, ciao!”. Mimogrede, stavek si je zapomnil sam in seveda naju je z Lubico pošteno vrglo po tleh, ko ga je prvič izustil ob primerni priliki. Sva ga pa naučila izrazov (in se tega že kesava) “huda bejba” in “čao, mačka”, ki ju je neuspešno uporabil tudi med tuširanjem v ženskem veceju. Prva huda bejba (škrbasta enkrat starejša, torej cca. štiriletna Nemka) jo je po nekaj glasnih klicih jadrno ucvrla. Do konca dopustka so se potem pri nas slišali pogosto tudi žalostni stavki tipa “Huda bejba ‘begn’la.”
Aja, za konec, otroci so enkratni. Opozorijo te na vse slovnične kozlarije, ki jih sam sploh ne opaziš. “Kombi-dom!” je malo zadovoljno kričal v kampu, ko si je ogledoval velikanske camperje. Sva ga hotela popravljati, češ da je to “avto-dom”, pa sva si premislila. Klinc, pa ti povej, ali tako vozilo bolj spominja na kombi ali na avto? Frdamani besedoklepci.

Zadnji obrok: višnje z babičinega vrta
Zadnji Google
: Hymer camper
Zadnji YouTube
: /
Zadnji oddan tekst: naslovka
Odštevanje: tri ure do hokeja
Število oklepajev v vpisu
: vsaj 4

  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na “Grazie, ciao!”

  1. Freycha pravi:

    Moja mala primerna starosti (14. dni je stara) izusti le uueeeee pa čisto nič drugega, ampak se že veselim, ko bo takole začela čebljati in me spravljati v obup zaradi takih in drugačnih vprašanj in popravljanj slovničnih napak…… Sem vam pa malo fovš, da ste uživali na “dopustu”…

  2. london london pravi:

    Pa kje si ti zopet?

  3. Right one pravi:

    Hehe, moram reči, da obvladuješ nadvse zanimjiv pedvsem pa humorističen stil besedičenja.

    Kar tako naprej, prav z veseljem in užitkom berem!!

    Ciao ragazzone