Kdo je tvoj oči?

6.08.2007

Ne verjamem v posmrtno življenje in taka jajca, ampak včasih imam pa res občutek, da smo se že potikali po tem svetu v drugih vlogah. Mojo Lubico, recimo, v štacunah z modnimi cunjami ženske trumoma sprašujejo, ali jim lahko pomaga. “Nisem prodajalka,” sikne za silo prijazno doma, v Londri in drugje po svetu pa ponavadi le prezirljivo pogleda, češ, “do I look like I could work in this shithole?”. Dolgo sem se norčeval iz te njene težave in namigoval, da se preveč suvereno giblje po štacunah, dokler nisem tudi jaz fasal svoje vloge …
Fak, očitno sem bil kdaj mlajši brat Jamesa Browna. Od vsepovsod hodijo k meni majhni otroci in mi s svojimi velikimi, zaupljivimi očmi pripovedujejo, kaj delajo in kako bi se igrali. Jaz sem, če za hip pozabim na politično korektnost, utelešenje sanj vsakega pedofila. Otroci me obletavajo, pa sploh niso moji!
Pridem v otroški bazen v termah blizu vikenda in se trudim, da bi se igral s svojim mulcem, pa se že nalima ob meni en malo večji primerek. “Si videl, kako sem skočil v vodo? – “Sem, seveda,” mu prijazno odgovorim (“Seveda sem, mulc, saj si me zalil, pi**a ti smrkava!” se mi na srečo ustavi nekje na poti od možganov proti goflji). Obrnem se, ampak mali z rokavčki že pribremza za menoj. “Glej, kako plavam!” – “Iii, super, fino ti gre,” sem spet prijazen, čeprav se zraven že obračam stran. (Neizrečena misel: “Jebemti, kje je tvoj foter?”) Fotra potem opazim, kako bere cajtenge na ležalniku in skrivaj škili, ali je res kdo tak idiot, da se igra z njegovim otrokom namesto njega. “Imam tudi bratca,” mi zaupa mali. – “Lepo.” Potem si mislim samo še “Ma j**ala vas vaša familija!” in se grem dokončno igrat z Mukijem.
Zadnjič sem jo mahnil tudi na otroško igrišče (vzorec mojih vedenjskih navad je zdaj že precej jasen, a ne?) . Še preden sem se lahko šel navduševat nad potomčevimi spusti s tobogana, me je že začopatil en hripav primerek otročička. “Ugani, koliko sem star!” – “Pet?” (zanalašč pretiravam, to se zdi tamalim fino) – “A-a, štiri.” – “Uuu, štiri, pa tako velik si že?” (Ja, moja prijaznost prehaja že v rutino.) Hočem se obrnit, pa pride naslednje vprašanje. “A hočeš slišat, kako se lahko derem?” – “Ja, pokaži.” (Zelo prijazno, vpitje razumem, ker sam imenitno oponašam filmskega Tarzana na žurkah.) Mali hripavo zatuli in prizna, da ne gre več, ker je že prej preveč vpil. Potem jo jadrno podurham, preden lahko mali pove še kaj. Sorry, mladiček, ampak jest nisem tvoj oči.
Nauk zgodbe? Nimam pojma. Morda tole: “Če imaš otroke, se z njimi ukvarjaj.” Prihodnjič jih morda ne bo zabaval prijazni gospod Malo tečen, ampak kak hudoben stric. In potem boš ves čas v medijih. Mimogrede, moj edini mulec je tale lepotec spodaj.

Muki

Zadnji obrok: en bonbon // Zadnji Google: lambada 18 // Zadnji YouTube: The Cure // Zadnji oddan tekst: naslovka // Odštevanje: pol ure do pizze? // Število oklepajev v vpisu: 6?

  • Share/Bookmark
 

11 odgovorov na “Kdo je tvoj oči?”

  1. chef chef pravi:

    Hoho, zadnjič sem bil jaz v Snoviku edini “odrasel” med tridesetimi mulčki, ki so se spuščali po toboganih. In vsi so imeli ogromno za povedat.

    Njihovi fotri so pa trapasto gledali, ja. Počutil sem se skrajno pedofilsko, jebela.

  2. matej pravi:

    Haha, nisi edini, kateremu se to dogaja. zadnjič sem sedel v dnevni sobi, nevede gledal televizijo, nakar se obrnem in vidim mulca, starega nekje 5-6 let v MOJI dnevni sobi! Seveda, ker sem vedel, da mora biti sosedov sem ga prijazno pozdravil in mulc, kar začne pripovedovat kaj se mu je danes dogajalo… mislim, potem sem rekel, da grem in nimam časa, ter da naj gre k staršem, še dobro da je ubogal. :D

  3. had pravi:

    kot si napisal ze sam “Če imaš otroke, se z njimi ukvarjaj.” nekaksna taksna pasma starsev je to, katerih otroci tako iscejo pozornost pri drugih ljudeh..
    in na zalost jih je zelo veliko.. smesno pa je, da se tudi meni to zgodi.. da pride otrok in me prime za roko in zacne pripovedovati o vsem.. kot bi se poznala ze leta.. in potem kje dalec stran opazim mamo, kako kadi cigareto in se pogovarja s kolegicami.. ce bi kdo ukradel otroka, pa sploh ne bi opazila..

    starsi.. vec pozornosti namenite svojemu otroku! bo svet veliko lepsi, za vse..

  4. blogar blogar pravi:

    na srečo se mene izogibajo… očitno zgledam strašljivo tako da hvala bogu teh problemov nimam :))

    drugače pa luštkan mulc… se je vrgel po fotru al matki?

  5. msmt msmt pravi:

    Bemti, kakšna žalitev! Menda da po fotru, a ne :))

  6. katarina pravi:

    hahaha mene se tut froci na smrt bojijo… prov ne upajo si blizu, hvala bogu, ker se mi res ni z njimi za ukvarjat ;)
    kolegica me sicer strasi da se bo to spremenilo (no ce se ze mora, naj vsaj se pocaka ;)

  7. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    hahahahah, car :lol: kakšno “prekletstvo” :D

    mene majo tud zlo radi… če znajo hodit ponavad kr pritečejo do mene in se mi zaletavajo v nogo…men pa blazno nerodn, ker mi sežejo glih do… mnja, skratka, zadrege…

  8. london london pravi:

    Jaz obljubim, da se bom igral in ukvarjal s svojim(i) otroci tako da upam, da bos imel vsaj s strani nase familije mir! Casa za vadbo in vse kar gre pac zraven, imam pa samo se cca 3 tedne

  9. Freycha pravi:

    Yep, čisto preveč se ukvarjaš s svojim mulcem – čudak! ;-)
    London, če bi tako zelo rad vadil, te vabim v MB, pa laho “vadiš” na enomesečnici, ki zna taakkooo lleeppoo pogledat ;-)

  10. EnXeN pravi:

    Boljš da se lepijo froci, kot njihove mame, ne? Mislm, zarad Lubice … ;-)
    In kaj ta čas – in s kom – kot ti zabavaš tuje mulce, počne Muki? :D

  11. Iz akvarija » Objave » Otroci in psi pravi:

    [...] temule razmišljanju me je spodbudil Malo srečen (http://malosrecen.blog.siol.net/) v objavi http://malosrecen.blog.siol.net/2007/08/06/kdo-je-tvoj-oci/ (ej, ne znam še delat [...]