Pustimo se kupiti

26.09.2007

Reklame (kakorkoli se jim že danes učeno reče) za novi dnevnik, brezplačni Žurnal24, mi niso posebej všeč. Kup nekakšnih japijev pozira z notesniki, zraven pa so sporočila v slogu “Ne pustimo se kupiti”. Pajade. Tale, da je brezplačnik namenjen poslovnežem, ki rabijo zanesljive in neodvisne informacije, se mi zdi rahlo privlečena za lase. Prvič, kje bo japi svoj papirnati primerek (če ga rabi) dobil? Na svoji avtobusni postaji, na ljubljanskem metroju? Hmmm. Svoj papirnati izvod sem si danes – za probo, da ga vidim od blizu – sprintal z interneta, ker na vsej poti do službe iz avta nisem videl nobene kište, iz katere bi lahko cajteng vzel. Bo pa, citiram spletno stran, “po štirih tednih dosegljiv v vseh 20 urbanih središčih države”. Ljubljana, Maribor  … hm, Celje, Kranj, Koper, aaa, na pomoč, Novo mesto, Murska Sobota … jebemumiša, kje jih je še 13? Železniki, Piran, Goričko, Kamnik???

Drugič, ste prepričani, da ste zadeli svojo ciljno publiko? Ali pa da ste z oglasi zadeli ciljno publiko? Kaj pa vem, na prvi strani je tekst o Modrem varčevanju (temo so v Financah recimo obdelali junija), zraven napoved zgodbe o tem, da je bil Rašo kaznovan po eni od tekem EP v košarki (ojej, kdaj smo se že pogovarjali o košarki?), zgoraj pa Severina razlaga, da bi bila “super tajnica, lahko pa bi bila tudi čistilka”. No, tole zadnje se mi zdi že bolj tema za brezplačen dnevnik. Sploh sem mislil, da bo rahlo rumenih zgodb in “državljanskega novinarstva” (slabe kamuflaže za to, da žicaš za fotke, posnete s telefonom, in jih mizerno plačaš bralcu) več. Precej bližje kot naslovka je takemu “direktnemu” časnikarstvu recimo stran 4, na kateri se bohoti pesniški naslov “Ker Rog je preplačala, se zdaj bolj grenko bo smejala” (Vika, namreč).

Ah, dovolj o vsebini. Pravzaprav sem hotel napisati, da me moti trditev “ne pustimo se kupiti”, smo free (brezplačni) in free (neodvisni). Po moji logiki je lahko bolj neodvisen cajteng, ki ga vsak dan kupi nekaj deset tisoč ljudi (to je pač nekaj deset tisoč evrov prihodka), kot pa tisti, ki živi izključno od oglaševalcev. Politike tako ne berem, kdo si upa več povedati o grehih potencialnih plačnikov oglasnega prostora, je pa tule seveda drugo vprašanje.

Dejstvo pa je, da smo ljudje podkupljivi. Moj mulec, recimo, se je pustil kupiti staremu stricu. Stric, ki se – med nami, nobenemu povedat – po moje malo prepogosto vede kot ena napihnjena žaba, si na vse načine trudi navdušiti malega, čeprav napačno izgovarja njegovo ime (stric mulčevega, ne obratno). Končno se je Lubičin stric (saj ste že uganili, da ne pljuvam po svoji žlahti, ne?) domislil prave. Predvčerajšnjim sem prišel domov, mali pa je kar plezal po njem in se stiskal, kot bi našel pogrešanega biološkega očeta. Razlog je ležal na mizi: 20 mini avtomobilčkov v veeeliki škatli.

Ampak če te kdo kupi, to ne pomeni, da si mu zvest. Mali je namreč nekaj ur pozneje na račun svojega dobrotnika že veselo metal skupaj običajno žaljive rime. (Naredil bom izjemo in tule uporabil pravo ime: Muki kliče starega Stanko Bananko. Nekaj imata pri tem mulčeva mati in stric, ki jima gre SB včasih na živce.) Striček bo moral prihodnjič, ko bo hotel kak objem, torej prej spet v štacuno.

Domnevam, da bo podobno z “nekupljivim” časopisom. Če bodo dajali bralcu dovolj (branja, daril, nagrad), ga bo kdo bral, sicer pa bo treba cajtenge v mraku metati v kanto in oglaševalcem še naprej razlagati, da je “naklada razgrabljena”. Od oglasov bo treba živeti, oglase bo treba prodajati. Da se bo treba oglaševalcem prodajati, pa si že ne upam več trditi, kljub temu, da ne pomnim, kdaj sem zadnjič slišal za oglaševalca, ki bi dal oglas zato, ker mu je medij všeč, ne pa zato, ker bi si obetal prijazno pisanje …

  • Zadnji obrok: mnjam, Kinder Bueno + piksna kokakole // Zadnji Google: kiefer sutherland // Zadnji YouTube: tisti dolgočasni elektrošok med predavanjem j. kerryja // Zadnji oddan tekst: en prevod in kupček fotk za naprej // Odštevanje: še malo pa k frizerju // Število oklepajev v vpisu: 13, tu mač
  • Share/Bookmark
 

3 odgovorov na “Pustimo se kupiti”

  1. had pravi:

    vsecno razmisljanje o brezplacnikih.. predvsem zadnji del mi je dal misliti.. res je.. problem je v tem, da se brezplacniki ponavadi mecejo okrog, ker so itak brezplacni.. z dragimi revijami pa se dela ravno nasprotno.. se jih hrani in pazi.. pa vendar je vcasih razlika v kvaliteti v prid brezplacnikom..
    no ja, skoraj :)

  2. tecnstrdesc tecnstrdesc pravi:

    Meni iz brezplačnikov koristijo križanke, ki jih zjutraj rešim v cesarjevih prostorih :wink:

  3. lonDON lonDON pravi:

    Imam idejo! Vecno nasmejani Zoki ima v trenutno Ljubljano tako razkopano, da lahko razmisli o ponovni uvedbi podzemne! Tam gre tak casopis sigurno v promet!