Domislice iz vrtca

15.11.2007

Muki in Umazanec

Nad vrtcem se doslej nisem posebej pritoževal. Mali je sicer parkrat zbolel, ampak uši in kletvic domov še ni prinesel, tako da je vse okej. No ja, če nam ravno ne vsilijo prijateljčka …

Kolikor vem, imajo v vseh vrtcih prakso, da otrokom v skupini predstavijo figuro, lutko, skratka eno reč, ki bi ji opazovalec lahko rekel “virtualni prijateljček”. Ker dajem v tem blogu vsem po vrsti partizanska imena, tudi prijateljčku ne bom rekel Bine, ampak bom rekel, da gre za Umazanca. To reč mulci čez teden vlačijo gor in dol, za vikend pa enemu pripade čast, da jo zvleče domov.

Naš Muki je prišel na vrsto prejšnji petek. “Kva pa je to za ena pošast?” sem napadel varuško, medtem ko se je Lubica, ki je tokrat prišla z menoj po malega, z eno roko že držala za glavo, z drugo pa mi je osramočeno hotela zapreti gofljo. Varuška, prijazna punca, me je le rahlo karajoče pogledala in rekla: “To je Umazanec, z vami gre domov.”

Pajade. In kaj naj z njim? Moj Muki ima v postelji že Medveda, Mucka, Zajčka, Pikota in Cucka, v kopalnici pa še Tigra in Medveda s Tajske. Poleg tega hodi po bajti kosmati Čombe (resničen, živ organizem). Kaj naj delam s še eno polmetrsko, hm, pošastjo?

Morda rabi kak otrok Umazanca, da s kom naveže pristen stik, ampak mi to raje počnemo z drugimi malčki. Na obisk k Mukiju sta pribremzali mala in velika Štrumfeta (sestrični) in bajta se je v petek zvečer menda kar tresla (naj pojasnim “menda”: z dvema pijandurama sem bil na hokeju na senčni strani Alp). V soboto je mali že zbolel in se z Umazancem nismo ukvarjali, če izvzamem Lubičino skrb za higieno. Lutko je hotela oprati v vaš-mašini, pa sem protestiral. Si predstavljate, da bi Umazanec razpadel in bi postala midva znana v vrtcu kot njegova morilca?

Kakorkoli že, glavna – in, če mene vprašate edina – finta Umazanca je, da paše k njemu zvezek. V ta zvezek potem starši napišejo, kaj vse je Umazanec delal čez vikend. Skratka, še ena priložnost, da starši tekmujejo. Eni peljejo Umazanca za vikend na morje, drugi pripoved ilustrirajo, tretji okrasijo poročilo z rožicami. Mi smo bili na vrsti recimo deseti, opazil sem pa en sam razumen vtis (od mame, ki se mi je že prej zdela najbolj normalna v tistem kurniku, ki sem ga spoznal na roditeljskem sestanku). Nekaj v stilu “mami in oči sta šla na morje, Umazanec pa k babici”. Fair enough.

Pri nas sem se jaz potem zgrudil za mizo, prebral druge abotnosti in napisal s svojim čitljivim rokopisom nekaj za silo prijaznega. Pozoren bralec bo v mojih vrsticah našel kak ščepec pikrosti in cinizma, ampak generalno gledano nisem šel predaleč. Upam, da je Lubica ponosna: ko sem se javil, da bom jaz poročal o visokem obisku, se je namreč kar malce ustrašila, da bom spravil skupaj kako sranje (recimo nekaj v slogu tega vpisa).

  • Obrok: avtomat je prazen, katastrofa
  • Mukijev izraz: “Jesenice so pra …” – priznam, pomagal sem mu pri izgovorjavi)
  • Stvar, ki je ne razumem: kdo je Indira (povsod so plakati za “koncert leta”)
  • Kdo mi gre na živce? luzerji z volitev in KAC (na ku**c)
  • Share/Bookmark
 

10 odgovorov na “Domislice iz vrtca”

  1. silvestre pravi:

    hmm… in kaj si napisal?!

  2. Freycha pravi:

    Hvala, da si mi s svojim zapisom polepšal jutro. Sem se pošteno nasmejala….. ja, tudi mene zanima, kaj si napisal?!

  3. Freycha pravi:

    thja, sem pa tudi šele sedaj prebrala tvojo “predstavitev” in ugotovila, da po vsej verjetnosti poznaš moja bratranca, ki zavzeto že kar nekaj let igrata inline in da je pri nama z dragijem situacija obrnjena – jaz Ljubljančanka in on Mariborčan (oz. iz okolice Maribora) ;-)

  4. msmt msmt pravi:

    Ah, napisal, napisal. Klasična jajca: “jest, Umazanec, sem spoznal prijazne ljudi, dobro sem jedel, igral sem se do nezavesti, lepšega vikenda pa še ne”.
    Pa ne enkrat, DVAKRAT sem moral pisati svoje (hm, Umazančeve?) “vtise”. Najprej sem z roko – prvič v tem stoletju – napisal dve strani, pa se je Lubici zdel zapis preveč monoton. Potem sva iztrgala drugi list, napopala zraven slikico in se vprašala, kdo bo prepisal drugi del teksta še enkrat. Odgovor: rokopis se pa res ne more spremeniti sredi zgodbe, a ne? Pih.

  5. napo pravi:

    v našem vrtcu umazanca nimajo … na srečo … in upam, da kdo ne bo prišel na idejo, da bi ga uvedli … ker smo družba znanja ima deca pri nas nahrbtnik s knjigami, ki si ga potem izmenjujujo … na srečo staršem ni treba vpisovat obnov knjig … ker bi sicer mladiče prekmalu navadili na plonkanje z neta … zavarovalnici maribor pa hokej res ne gre, hehe …

  6. luka pravi:

    v vrtcu bojo zihr opazili strgan list in bosta padla v nemilost:))) vandala…

  7. msmt msmt pravi:

    Ha, Luka, imajo en tak old-school zvezek, strgaš en list spredaj in enega zadaj, pa je videti kot nov – če ne bo šel kdo štet listov, sva mirna ;)

  8. lonDON lonDON pravi:

    Lahko bi kar link od tega bloga napisla v zvezek in stvar bi bila resena! ;) No ja :)

    P.S. Nasa je spet cisto navdusena nad Mukijem….Kar seveda pomeni probleme v smislu, “a ne bi bilo fino da ima Hana brateca ki ne bo tok velik mlajs od nje…” msmt, same probleme mi delas ;)

  9. Karmen pravi:

    lonDOn, malo jo k nam na obisk pripelji, jo bo hitro minilo :-) ali še hitreje zagrabilo, odvisno odtega, kako spodobno se bodo obnašali ;-)

    Od štirih, smo imeli ‘umazanca’ k sreči le pri enem od otrok. Kakšnih pet let nazaj. Je prišla ena pasja zverina k nam domov za čez vikend in sem se zgražala nad tem, kaj vse starši not v zvezek napišejo. Kot vedno, hočem bit drugačna od drugih in sem se lepo zmazala s tem, da je hčera sama po svoje narisala v tisti zloglasni zvezek. To je naredila z velikim veseljem in smo bili vsi zadovoljni.

  10. Malo srečen, malo tečen » Blog Archive » Kva, kva, kva! pravi:

    [...] v bučo prve informacije o tem, kateri so “naši” in kateri “vaši” (glej fusnoto v tem vpisu), sicer pa sem skoraj prepričan, da malega ne učim kozlarij. Ampak pri dveh letih in pol je že [...]