Malo srečen, malo tečen

Življenje decembra je noro. Če nima zabave eden, jo ima drugi (druga). Lubica ga je biksala v torek (oba pozabila, kje), četrtek (sindikalec), sobota (babnice), nedelja (žur doma), včeraj, ko se je ljubko postarala na okroglih 33, pa je letom primerno omagala. Saj ne, da bi se pritoževal, saj tudi mene tačke ne nosijo najbolj živahno naokrog, čeprav se moja sezona šele začne. Danes sindikalec, prihodnji teden pa pacienti in prosto po programu do bridkega konca …

Pri vsem tem ponočevanju bi človek res rabil kako noč spanja. V ponedeljek sem zato po zadnji hokejski rekreaciji v tem letu ob pol dveh prav potihem pribremzal domov. Prej sem spil 5 kokakol in šele pri šanku za lahko noč rekreativno spil en viski in mislil sem si, da se bom vsaj malo naspal … No, potem so se pa šoki kar vrstili. Najprej me je v zakonski postelji žena kljub izrecni prepovedi pričakala z dvema dedcema. Eden je sicer kastriran in kosmat po vsem telesu (in ima štiri tace), drugi pa meri slab meter in je trinajst let in pol premlad, da bi naredil otroka, tudi če bi spal pri kaki Spearsovi. Mačka sem še nekako prestavil, mali pa je šel v svojo tamalo posteljo bolj ogorčen. Ležanje v taveliki si je prislužil s tuljenjem, ampak ker imam trdo očetovsko srce, sem mladička okrog dveh le izselil.

A upanje, da bom potem mirno zaspal, se je izjalovilo. Nespečna Lubica me je zasipala z modrimi vprašanji, katerih krona je bilo tole - iz ljubega miru, lepo prosim, jaz sem kot ne-seks-objekt že ves zbutan od hokeja ležal v nizkem štartu za smrčanje. “Ti, a misliš, da obstajajo porniči z vsebino, taki, da ne bi bilo samo seksa?” - “A misliš taki, da bi recimo glavnemu junaku spotoma umrla mama, ali kaj?” sem tečno zagodrnjal in dodal, da ne bom odgovarjal na vprašanja do jutra. Zjutraj sem pomislil, da je Lubica morda mislila na pornič brez srečnega konca, ampak debata je dotlej že zamrla. Pih.

Takole, dovolj do praznikov. Svojemu edinemu bralcu sporočam, da bo dobil voščilnico v nabiralnik, tistim trem bralkam, ki jih še ne poznam, pa želim vse najlepše. Sitnobam, ki bi rade pustile kako zlobno sporočilo, pa z Greyjevo pomočjo pošiljam tole: “Dedka Mraza ni, za vas mi dol visi. Srečno 2008.”

• Obrok: tečem na ribice in deci (?) vina
• Mukijev izraz: “Božiček je kozliček.” (with a little help from his loving dad)
• Stvar, ki je ne razumem: kolikokrat lahko zavrtiš Thank God It’s Christmas in Last Christmas v enem dnevu radijskega programa? Tisočkrat? (še vedno pa me razveseli Driving Home For Christmas, resno).
• Kaj mi gre na živce? Glavobol (Danes zvečer imamo sindikalca. Tole je pogled v temačno jutrišnje jutro.)