Malo srečen, malo tečen

Tole moram povedati, preden bom vsega kriv: jaz nisem tisti, ki je Mukija naučil uporabljati besedo “fak”.

Kljub manjšim, že opisanim ekscesom (dilema Olimpija-Jesenice, na primer) pazim, kako govorim pred malim. Ampak krivi so drugi. (Yess.) Priznam, z Jesenice so pra**** sem ga posral, ker zdaj malega familija razkazuje kot plešočega medota. Hočeš spraviti v smeh Lubičine sodelavce? No problem, čivkaj, mali! Vrh smo dosegli včeraj, ko se je zdelo Sovici zabavno iztisniti tiste nesrečne “prasice” (ja, kesam se, piham v pojočo travico) iz malega na rojstnem dnevu njene svakinje, na katerem je bil povprečna starost omizja brez naše mlade družinice tam okrog 60 let! Drek.

Priznam, tudi drek mi uide prevečkrat (tudi) iz ust in tudi to mucek že uspešno ponavlja. Za vikend je drek letel vsepovsod. Zjutraj sem ga našel (Mukija, ne drek) “skritega” pod odejo v postelji in že se je začelo. Pa drek, ko je padel kos kruha pri zajtrku, pa drek, ker zunaj dežuje, pa drek, ker se je popacal s sadjem …

No, ampak “fak/fuck” je pa druga zgodba in ta prihaja z Lubičinega zelnika (enako kot “U pičku mater”, povzet po srčni Božici s Paga) . Se trudim, prosim, žicam, pa ne pomaga: kletvice so pogosto v Mukijevem slišnem polju in zdaj je prišla prva letina. Fak namreč od vikenda smiselno uporabljamo v vsakdanjem pogovoru. Fak je v bistvu en tak malo večji drek, če prav kapiram malega.

Drek. Fak.

• Obrok: dobrote iz menze
• Mukijev izraz: “Mami, ti preberi pravljico, ti obvladaš.”
• Stvar, ki je ne razumem: koliko časa se lahko vleče viroza?
• Kaj mi gre na živce? dvokapnice